Splošne informacije

Cerkvene matične knjige predstavljajo najdragocenejši vir za rodoslovne raziskave. V njih so zabeležena cerkveni obredi krsta, poroke in pogreba. Vodenje matičnih knjig se je na splošno uveljavilo na začetku 17. st.

Vpisi v matične knjige so različno oblikovani in urejeni, ker na začetku, še ni bilo enotni pravil. Sprva so prevladovale le kratke in skromne različice vpisovanja. Idealen vpis v krstno knjigo vsebuje podatke o rojstvu in/ali krstu osebe ter podatke o starših in botrih (ime, bivališče, poklic). Poročne knjige sporočajo podatke o novoporočencih (bivališče, poklic, starost), njihovih starših, poročnih pričah in o sami sklenitvi poroke. Mrliške knjige pa sporočajo podatke o pokojnih (vzrok smrti, starost, bivališče, kraj pokopa).

Že pred začetkom 20. st. so v krstne knjige redno vpisovali opombe o porokah izven domačega kraja ali o smrti osebe. Tovrstnih informacij v starejših knjigah ne najdemo.

 

Pripomočki in izhodišča

Imenska kazala (indeksi): Dosledno so jih začeli pisati v začetku 19. st. Delno so jih sestavili tudi za starejše gradivo. Praviloma so urejeni po priimkih (pri porokah po priimkih ženina) in kažejo na stran (pagina) ali list (folio) v matični knjigi, kjer lahko najdemo ustrezen vpis.

Pisava in pravopis: Upoštevati je potrebno različno zapisovanje oz. črkovanje imen, priimkov in krajev. Velikokrat so jih zapisali po posluhu, kar moramo upoštevati tudi pri uporabi indeksov.

 

Roki dostopnosti - Avstrija

Rojstne in krstne knjige: 100 let

Poročne knjige: 75 let

Mrliške knjige: 30 let

Za vpise po letu 1939 se obrnite na pristojni matični urad.

 

Roki dostopnosti – Nemčija

Krstne knjige: 120 let

Poročne knjige: 100 let

Mrliške knjige: 100 let

Za vpise po letu 1876 se obrnite na pristojni matični urad.

 

Roki dostopnosti – Slovenija

Rojstne in krstne knjige: 100 let

Poročne knjige: 100 let

Mrliške knjige: 100 let

Za mlajše vpise se obrnite na pristojni matični urad.